POGOLTNOST, SEBIČNOST, BREZVOLJNOST
Z vsem tem so se morali spoprijeti Gizela, Ludvik in Ignac. Najprej pri sebi, potem pa pri drugih. Bralci bodo lahko presodili, ali jim je to, da so lisica, volk in medved, pri tem pomagalo ali pa jih je oviralo. Ker so imeli opravka z ljudmi. In hudo nesnago. Oboje je bilo daleč proč od njihovih domov, pa vendar je škodovalo gozdu, v katerem prebivajo. Ampak Gizela, Ludvik in Ignac so uspeli: povezali so se z drugimi in odpravili problem. Potem pa ... Ja, potem pa je bilo treba pomagati še povsod tam, kjer imajo podobne težave. Podrobnosti kmalu v knjigi, ki jo bo izdala založba Sanje.BLIŽNJICA
PREBRISANOST IN PRAVICA
»Otrokom bo ta zgodba všeč in iz nje se bodo veliko naučili. Da bi ohranili svet, v katerem lahko živimo zdravo, bodo morali biti zviti kot lisice, močni kot medvedi in pogumni kot volkovi. Najpomembneje pa bo, da bodo morali biti tako prebrisani kot raziskovalec Jernej in nikoli ne bodo dovolili, da bi kdo vzel njihovo pravico.« Zoran Milutinović, profesor na University College v LondonuMEDVED, KRALJ ŽIVALI
»Medved predstavlja v slovenskem prostoru, ker je to največja zver, pravzaprav kralja živali. On je tisti, ki živali miri, se ne vmešava preveč v dogajanje, poskuša ga nekako pomirjati. On je tisti, h kateremu se živali zatečejo, ko želijo neko relevantno mnenje. Poglavar, seveda.« Tako je o ustaljenem osebnostnem profilu medveda kot literarnega lika povedala Dragica Haramija, raziskovalka slovenske književnosti za mlade bralce, 17. januarja 2021 v oddaji Jezikanje na Valu 202.JAVNO BRANJE ROKOPISA
Prvo javno branje rokopisa Zmage se je zgodilo 2012 v Kočevju, na OŠ Ob Rinži. Bilo je del programa Društva slovenskih pisateljev Povabimo besedo. Gostila ga je knjižničarka Breda Vilicer. Prisluhnili so mu učenci od 1. do 5. razreda, ki so osvojili bralno značko. Njihova mnenja so vplivala na literarni razvoj rokopisa.NAJBOLJ ZAGNANI BRALCI
Člani Knjižnice Kočevje si glede na druge v Sloveniji letno izposodijo največ knjig. O tem prepeva duo Kine Mine v skladbi Razodetje. Objavljena je na kompilaciji Društva kočevskih glasbenikov Kočevje špila – Lik of (2013). Dosegljiva na portalu Bandcamp.POZIV PRESENETLJIVE ZDRUŽBE
»Sposobnost Lele B. Njatin, da jadra med žanri, se kaže tako, da ustvarja v različnih medijih – npr. umetniške instalacije in poezijo – in nenazadnje piše za otroke. Črpa iz ljudskega imaginarija in iz sodobnih grozljivk; morda gre za zgodbe, ki se jih spomni iz otroštva ali jih je navdihnila narava; in vendar, če pozorno pogledamo med plasti interpretacije, v katere nas vabi, najdemo tudi odzven izkušenj socializma, aktualnih trenj v industrializaciji, urbanizacije krajine, okoljskih vprašanj in naše odgovornosti ter zaupanja v to, da bi bilo najbolje živeti drug z drugim. Na ta način nas prepričuje, da pod sedanjostjo uzremo preteklost in že pozabljena doživetja, ki so odložena pod naše brzeče, svetlo razsvetljeno digitalno moderno življenje. V Zmagi onesnaženje vode postane skupni problem za lisico, volka in medveda pa raziskovalca, ki mu zaradi prehlada nenehno curlja iz nosu. Ta presenetljiva združba prijateljev se znajde sredi delavske stavke, medtem ko poskuša izboljšati stanje. Sodobna pripovedka B. Njatinove je odsev mnogih zadev in poleg tega, da motivira otroke, poziva vse nas k premisleku o lastnih dejanjih.« Joanna Labon, bralka in pisateljica iz Canterburyja v KentuNEKAJ BOLJ IZ JEDRA KNJIGE
»Aaaaaapčih!« se je oglasilo iz bližnjega grma. Gizela je nemudoma skočila tja, saj je bila prepričana, da v grmu tiči zajec. Ampak saj veste, da v grmu ne tiči nujno zajec, čeprav tako rečemo. V grmu je bil raziskovalec Jernej. Gizela ga je vprašala: »Kaj pa delaš tukaj?« »Čakam na pomlad,« je odgovoril Jernej, ki je v grmu sedel na kovčku, zavit v tri jopice, plašč in odejo. Njegov nos je bil čisto rdeč in iz njega je brez prestanka kapljalo, tako močno je bil prehlajen. – Odlomek iz knjige Zmaga! Ali kako so lisica, volk in medved pometli z nesnago. Izide kmalu.LISICA, PREVARANTSKA ALI NADMORALNA?
»V pripovedih je lisica lahko glavni akter tako v odnosu do živali kot do človeka, lahko pa ima tudi stransko vlogo. Po značaju je lahko zvita in prevarantska; lahko pride do izraza njena dvojna, ambivalentna narava; lahko pa nastopa tudi kot pomočnica. V pravljicah lisica velja za pametno in prebrisano, pa tudi za hinavsko žival. Njen nasprotnik je največkrat volk, lev ali medved. Živali v basnih lahko nastopajo kot moralizirajoče živali ali celo kot nadmoralne živali, ko mora krivec za nemoralno dejanje plačati z življenjem.« Povzeto po raziskavi etnologinje, umetnostne zgodovinarke in antropologinje Monike Kropej o vlogi lisice in sporočilnosti te vloge v slovenskem in srednjeevropskem izročilu. Objavljeno v reviji Traditiones, št. 36/2, 2007.KOŠNJA REKE RINŽE
Skozi mesto Kočevje počasi teče nizka reka Rinža. Agencija RS za okolje jo je preučevala med 2009 in 2013. Kemijsko stanje reke je bilo dobro. Ekološko pa bi bilo od takrat potrebno še popraviti, ker je bila reka preobremenjena s hranilnimi snovmi, toliko kremenastih alg in vodnega rastlinja uspeva v njej. Prenasičena je z organskimi snovmi, saj v njej živi velika družina vodnih nevretenčarjev. Dno struge je blatno, v reko še vedno priteče nekaj kanalizacije, zaustavi jo tudi jez na koncu mesta. O tem so 29. avgusta 2015 pisale Slovenske novice. Poleti na Rinži uspevajo lokvanji. V Kočevju močno zaraščeno Rinžo kosijo dvakrat na leto. Občasno odstranijo še nanose mulja, ki so se zataknili na ovinkih reke.NEKAJ SKORAJ Z ZAČETKA KNJIGE
Potem ko je Ludvik opravil svoje vsakodnevno tuljenje, je povedal: »Tamle doli sem izgubil nogo.« Pokazal je na reko tik pod pečinami, ki se je vila po dolini. »Urezal sem se z nečim na dnu. Najprej me sploh ni skrbelo. Običajno se takšne ranice hitro zacelijo. Še naprej sem iskal hrano in dve uri brodil po reki. Brez uspeha, v tisti vodi ni nič živega. Doma me je noga najprej močno srbela. Potem mi je začela gniti in je odpadla. Pa kako je smrdela tista voda! Lahko bi vedel, da ni dobra.« Gizela je skočila na noge in vzkliknila: »Tudi jaz sem izgubila oko zaradi te reke! V njej sem si umivala oči, eno oko se mi je vnelo, potem pa kar izlilo!« – Odlomek iz knjige Zmaga! Ali kako so lisica, volk in medved pometli z nesnago. Izide kmalu pri založbi Sanje.
ILUSTRACIJA ROKOPISA
Ilustracijo je prispevala Melanie Habjanič.INVALIDI, ŽRTVE EKOLOŠKE KATASTROFE
»Knjiga Lele B. Njatin Zmaga! Ali kako so lisica, volk in medved pometli z nesnago je mejnik v domači otroški književnosti: dotika se tem, kot so ekologija, delavske pravice, delavsko gibanje, sodobna tehnologija. Ekologija je že prisotna v otroški književnosti. Delavcev in delavskih pravic v novem družbenem kontekstu pa še nikoli ni bilo … Gre za zabavno predstavitev sveta, v katerem živimo, pravih razlag in razlogov. Pravljični svet in bestiarij sta literarni okvir, v katerem se dogaja nekaj, kar bo vsak prepoznal kot žalostno realnost dežele. V tej realnosti so tudi živali – invalidi, žrtve ekološke katastrofe. Dialogi so živahni, duhoviti, dogajanje dinamično in poučno, nikoli na račun privlačnosti teksta. Ilustracija Melanie Habjanič odlično dopolnjuje tekst – upam, da bo ilustracij več!« Svetlana Slapšak, redna profesorica v pokoju, LjubljanaEDEN OD ZAPLETOV V KNJIGI
»Zmaga, zmaga, zmaga!« so delavci skakali kvišku od veselja. V zrak so vrgli čepice, sem in tja je kdo gor zalučal tudi kos svojega zaščitnega oblačila. Govori se, da so bili med temi kosi celo čevlji, rokavice pa sploh. Izza vsega tega direndaja je planil varnostnik. Z vitlom se je spravil nad Jerneja: »Poškodovali ste tovarno! To ni prav!« – Odlomek iz knjige Zmaga! Ali kako so lisica, volk in medved pometli z nesnago. Tik pred izidom.KAJ SMO POZABILI
Živimo v nekakšni hosti iz betona in jekla. Čeprav v njej ni (več) tako kot v gozdu dreves. O tem prepeva skupina Pankeroschi v skladbi Hosta. Objavljena je na kompilaciji Društva kočevskih glasbenikov Kočevje špila – zadnjič? (2021). Dosegljiva na portalu Bandcamp.VOLK IN NADOMESTNA DRUŽINA
Literarna zgodovinarka Milena Mileva Blažič v razpravi Podobe družin v kratki sodobni pravljici, objavljeni 2011 v zborniku predavanj na konferenci Družina v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi, omeni vlogo volka v kontekstu bratenja ljudi in živali v razmerah razdrte družine. Dotakne se tudi vloge živali kot zaupnic ljudi, ki sicer pri soljudeh ne najdejo posluha ali razumevanja, ter živali kot onih, ki namesto človeka prevzamejo njegovo nesrečno usodo. Raziskovalka književnosti Elisabeth Marshall pa volka poveže z (re)konstrukcijo družbenih razmerij v razpravi Razodevanje volku: ponovni premislek o predstavah o spolu v literaturi za otroke, objavljeni v reviji Reading Research Quarterly št. 39/3, 2014. Opozori na njegovo dvojno vlogo v literaturi in kolektivni zavesti: po eni strani naj bi vzbujal strah, ki varuje ustaljena družbena pravila, po drugi pa bil varuh prostora, kjer se trejo nasprotja in so mogoče družbene spremembe.NEKAJ NE ŠE POVSEM S KONCA KNJIGE
»V slogi je moč,« je rekel Vijoličasta Folija, si pogladil brke in segel v roko Jerneju. »Moje ime je Karel, pa tvoje?« ga je vprašal. Jernej mu je odgovoril z olajšanjem, saj mu prej ni prijalo, da v tovarni ni bilo mogoče poklepetati z delavci. Doslej se niso mogli pobliže spoznati, tako hitro in na vso moč so morali delati ves čas. – Odlomek iz knjige Zmaga! Ali kako so lisica, volk in medved pometli z nesnago. Na voljo pri založbi Sanje.KNJIGA
ZMAGA! ALI KAKO SO LISICA, VOLK IN MEDVED POMETLI Z NESNAGO
JE ŽE IZŠLA.