LELA B. NJATIN

PRIMARNI KONCEPTUALIZEM

Je analitična samorefleksivna umetniška praksa. Ukvarja se z bistvom, procesi, funkcijo in pogoji umetnosti. Izraža se prvenstveno z umetnostnimi koncepti. Umetniška dela in akcije so oblika popredmetenja idej, ki jih zastopa primarni konceptualizem. Zavezana primarnemu konceptualizmu, Lela B. Njatin večinoma uporablja pristope in materiale zunaj tradicionalnih parametrov umetnosti. Pogosto njena dela integrirajo nematerialno kot neizostavljivo komponento umetniškega dela, predvsem pa spodbujajo kognitivno dojemanje human(ističn)ih idej skozi umetnostne procese. Kot taka nekatera obstajajo deloma ali v celoti samo v mentalnem prostoru. Pošljite povpraševanje na naslov iz rubrike Kontakt. Foto instalacije Adam, atrij Galerije Miklova hiša, Ribnica (2019): Lela B. Njatin.

UMETNICA 59-KRAT ...

... PREHODI ISTO POT. Performans v urbanem prostoru Kočevja, 5. 1. 2016, 472 minut. Umetnost kot avtentična emancipatorična priložnost za samoupostavljanje skupnostne forme. Umetnost kot središče možnosti, v katerem je posameznikova eksistenca prestreljena z eksistencami drugih. Številka 59 v naslovu performansa pripoveduje o številu let, ki jih je umetničina družina do tedaj prebila v stavbi, na terasi katere se je odvil. Lokacija performansa je stičišče vizur, ki povezujejo njen atelje z vizualnimi pomniki lokalne samo-zavesti. Lela B. Njatin svojo ustvarjalno odgovornost črpa iz biografskega dejstva, da sta se njena življenjska pot in umetniško formiranje začela v Kočevju, in tam raziskuje kolektivni imaginarij. Motiva sklenjenega neprekinjenega kroženja in telesnega napora sta v performansu izpostavila težavnost izpolnitve obljube umetnosti. Odtisi stopinj v snegu so se palimpsestno prekrivali in simbolizirali izmikajočo se resnico, tj. ujemanje med mislijo in mišljenim, naslikano v množici plasti. Pošljite povpraševanje na naslov iz rubrike Kontakt. Fotografija iz filmskega posnetka performansa Umetnica 59-krat prehodi isto pot (detajl): Lela B. Njatin.

BREZ BESED

Intervencija v urbanem prostoru Ljubljane, 13. 3. 2020 do nadaljnjega. Izpostavlja moč črte in moč razlike. Občrtanje oblike je enostavni način izpostavitve forme iz idejnega v zasnovi. Razlika je tisto, kar vzpostavi umetnost kot nekaj drugega od vsakdanjosti. Črta risbe v intervenciji Brez besed je meja med hegemonijo in njenim nasprotjem: meja med območjem skupnosti in območjem skrajnega individualizma, med sodelovanjem in izobčenostjo, med vzajemnostjo in sovražnostjo, med skupnim ter javnim prostorom in med osebnim ter zasebnim prostorom ... V diskurzu hegemonije hegemonizirani za razliko od hegemonizirajočega nima besede, ostaja brez verbalnega jezika. Pojav intervencije pa kaže, da hegemoniziranemu vendarle (pre)ostane jezik vizualnega. Pošljite povpraševanje na naslov iz rubrike Kontakt. Foto umestitve intervencije Brez besed: Lela B. Njatin.

BESEDA VELJA

Instalacija v urbanem prostoru Kočevja, 16. 3.-5. 4. 2014. »Gibanje besed mora s povezovanjem vsakega čutnega stanja v neskončno serijo drugih stanj sveta posnemati resnico, ki ne govori z jezikom besed. […] Toda čutna prepletenost dejavnosti je najprej prepletenost njihovih vidnih manifestacij. […] Tisto, kar združuje te dejavnosti, je njihova skupna sposobnost, da se skrčijo na fragment, zato da bi se prepletle druga z drugo.« (J. Rancière, 2013) Instalacijo Beseda velja na razstavah zastopa poslikano slikarsko platno, ki je bilo izpostavljeno v oknu. Pošljite povpraševanje na naslov iz rubrike Kontakt. Foto umestitve instalacije: Marko Glavač.

NIKOLI ME NE VIDIŠ ....

... TAM, OD KJER TE GLEDAM JAZ. Instalacija v urbanem prostoru Kočevja, 16. 8.-12. 9. 2012. »V našem odnosu do stvari, odnosu, kakor ga konstituira pot videnja in urejajo figure predstave, nekaj drsi, uhaja, se prenaša iz nadstropja v nadstropje in se vselej malce izmika – to se imenuje pogled.« (J. Lacan, 1964) S točko lastnega pogleda se vpisujemo v svet. Predmetnost slike je paravan ospredja. Ko ga gledamo, se ujamemo v past želje uvideti sebe v sliki sveta. Instalacijo Nikoli me ne vidiš tam, od kjer te gledam jaz na razstavah zastopa fotografija, ki je bila izpostavljena v oknu, v izvorni velikosti. Pošljite povpraševanje na naslov iz rubrike Kontakt. Foto umestitve instalacije: Boris Beja.

MENTALNI AMBIENT KOČEVJE

V multiplu Mentalni ambient Kočevje sta uporabljena material in dokumentacija istoimenske umetniške instalacije iz 2017. Ustvarjeno je novo delo, ki v razširjeni oz. koncentrirani obliki iz fotografij, zvočnih zapisov in besedil, ki so na voljo, prek sodelovanja gledalca, ki prispeva svoje osebne misli, občutke, spomine in zgodbe, modelira Kočevje kot mentalni ambient. In v tem primeru Kočevje ni ime za realno mesto Kočevje, ki ga materiali sicer še vedno reprezentirajo, marveč ime za novo celoto, ki nastaja z refleksijo. Uporabnik multipla raziskuje številne vzporedne resničnosti. Spremni besedi: Mojca Grmek in Maja Vardjan. Oštevilčeno in signirano. Pošljite povpraševanje na naslov iz rubrike Kontakt. Foto: Lela B. Njatin.

RAZSTAVNI EKSPONATI

Eksponati, ki zastopajo umetniška dela in akcije Lele B. Njatin na razstavah, nastajajo od 2010 dalje, v različnih formatih, kot unikati ali kot serije. Med njimi so risbe, grafike, fotografije, slike, objekti, video ter zvočni zapisi idr. Pošljite povpraševanje na naslov iz rubrike Kontakt. Foto prizora iz razstave Mestni vrh v pop-up galeriji Nonstop, Kočevje (2019): Srečko Bajda.

BESEDA VELJA

Beseda velja. Med tabo in mano. V slikarstvu in v literaturi. V knjigi, v galeriji, v mestu. Veljala je 2014 v Kočevju, 21 dni izpostavljena v oknu večstanovanjske stavbe. V soočenju z njo se je odvilo 21 pogovorov med prebivalci Kočevja: zakaj smo tukaj, kako smo tukaj, kakšen je smisel tega. Multipel Beseda velja sestavljata replika izpostavljenega platna in ključek s posnetki pogovorov. Spremna beseda: dr. Petja Grafenauer. Omejena serija 21 kosov. Oštevilčeno in signirano. Pošljite povpraševanje na naslov iz rubrike Kontakt. Foto: Urška Pečnik.

NOČ V LJUBLJANI

»Tam zunaj se noč ne oglaša z zvoki, slišim jo utripati kakor napihujoče se mehurje žab, zarinjenih v blato obdobja neurejenega časa, ne razčlenjenega po meri človeka, temveč presihajočega skozi človeško željo. Dogodivščine, ki so si jih za ta letni čas predpisali ljudje, žre pripeka.« Del besedila na krpah, ki so 2003 odigrale vlogo v performansu Naj umre v baru-galeriji Minimal v Ljubljani. Krpe Noč v Ljubljani, iz arhiva. Umetniški certifikat. Pošljite povpraševanje na naslov iz rubrike Kontakt. Foto: Urška Pečnik.

PRAVLJICA, KI NE BO NIKOLI V KNJIGI

In tudi v knjižnici ne. Razen čez nekaj let v rokopisni zbirki NUK LJ. Napisana je bila 2011 kot literarna ilustracija kipa deklice s piščalko v središču Kočevja. 21 dni je bila postavljena ob kip, da bi se mimoidoči zaustavili ob njem, si ga ogledovali, medtem pa prebirali pravljico. In kip uvideli kot spomenik deklici, ki jo je umorila trdosrčnost someščanov, ovekovečila pa rahlosrčnost umetnika. Natis pravljice Deklica s piščalko na zahtevo. Oštevilčeno in signirano. Pošljite povpraševanje na naslov iz rubrike Kontakt. Foto: Srečko Bajda.

GLEJ PRAVLJICO, BERI KIP

Pravljica Umetnik in ptič ne bo nikoli objavljena v knjigi. Nastala je 2011 kot literarna ilustracija vodnjaka in stopnišča pri Rožnovenski cerkvi v Kranju, ki ju je zasnoval Jože Plečnik. Tam je bila postavljena 21 dni, da bi se mimoidoči zaustavili, si ju ogledovali, medtem pa prebirali pravljico. In razmišljali o trenjih med vsakdanjim življenjem in umetnostjo, iz katerih si umetnost poskuša utreti pot v večnost. Natis pravljice na zahtevo. Oštevilčeno in signirano. Pošljite povpraševanje na naslov iz rubrike Kontakt. Foto: Srečko Bajda.

EKSKLUZIVNI NATIS PRAVLJICE

Kip Prometej stoji na nabrežju v Piranu od 1959. 2012 je bila obenj 21 dni postavljena istoimenska pravljica, da bi v mimoidočih vzbudila novo perspektivo na kip. Pravljico je kasneje prejel njegov ustvarjalec akad. kipar Stojan Batič. Skupaj s pravljicama Deklica s piščalko in Umetnik in ptič je ta pravljica del cikla instalacij Življenjski krog. Pravljice ne bodo nikoli objavljene v knjigi. Posamezne pravljice ali komplet vseh treh natisnjeni na zahtevo. Oštevilčeno in signirano. Pošljite povpraševanje na naslov iz rubrike Kontakt. Foto: Nadja Kovačič.

FRAGMENTARNI ROMAN

Tretja izdaja fragmentarnega romana Nestrpnost je izšla 2018 v ediciji Aleph pri Centru za slovensko književnost, Ljubljana. Najnovejši natis je knjiga v redakciji pisateljice. Dodani so fragmenti, ki so bili doslej izpuščeni, čeprav so nastajali skupaj z drugimi, ki so objavljeni v prvi izdaji 1988. Zdaj pride do izraza, da gre za ljubezensko zgodbo, čeprav nobeden izmed novouvrščenih fragmentov ne pripoveduje o ljubezni. Skoraj vsi pripovedujejo o smrti. Okvir dogajanja v romanu je vojna. Ljubezen v njem pa je tisto, kar dva sicer močno potiska v naročje drug drugega, a zavoljo nje si navsezadnje dopustita samost, saj le v samosti lahko prispevata k prenovi skupnosti. Besedilo sledi tradiciji avantgarde, kjer je montaža izraz kritike obstoječega, to je ustvarjanje drugačnega v skupni razsežnosti življenja in umetnosti. Pošljite povpraševanje na naslov iz rubrike Kontakt. Naslovnica: Felix Casio.

SAMSKI BLOK

Esejizirana pripoved, ki spleta dokumentiranje, spominjanje in vizioniranje. Prežeta je s temo konstituiranja umetniškega simulakra v upanju na pooblastilo skupnosti. Opisuje dilemo, ki izhaja iz povezanosti človeka in kraja: ali kraj določa človeka ali človek določa kraj. To razmerje ni vseobsegajoča fabulirna kotanja, pripravljena za vpisovanje, pač pa kompleksen preplet produktivnih zmožnosti zgodb, ki omogoča dialog med navzočim in nenavzočim. Literarno stopa v refleksivno na križišču duhovnega in čutnega ter kliče bralčevo senzibilnost za možnosti produktivne koeksistence idejnega večglasja, spontanega samoizražanja forme skupnosti, modeliranja človečnosti. Pripoved je 2022 izšla v knjigi Samski blok pri Cankarjevi založbi, Ljubljana. Naslov je povzet po nazivu stavbe iz Kočevja. Pošljite povpraševanje na naslov iz rubrike Kontakt. Risba z naslovnice knjige (detajl), motiv je Samski blok: Žiga Kariž.